Zdravila delimo glede na način delovanja na tri skupine:

• Skupina I: zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti
• Skupina II:  zdravila, ki spodbujajo gradnjo kosti
• Skupina III: zdravila, ki spodbujajo gradnjo in zavirajo razgradnjo kosti 

Bisfosfonati

Bisfosfonati so močni zaviralci kostne razgradnje (skupina I). Na voljo so v obliki tablet ali intravensko v injekciji oziroma infuziji. Slaba stran bisfosfonatov v tabletah je slabo prehajanje zdravila iz prebavil v kri in možnost draženja ali celo razjeda požiralnika ob neupoštevanju navodil za jemanje. Tableto bisfosfonata je treba vzeti na tešče v pokončnem položaju z velikim kozarcem vode.  Z zajtrkom ali jemanjem drugih zdravil, vključno s kalcijevimi preparati, je nato treba počakati še vsaj 30 minut v stoječem ali sedečem položaju. Pojavijo se lahko še slabost, driska, bolečine v trebuhu, kosteh ali mišicah, redko kožna alergija. Bisfosfonati v infuziji lahko pri petini bolnikov povzročijo nekajdnevno nenevarno vročinsko reakcijo podobno gripi, ki jo zdravimo s počitkom in paracetamolom. V zadnjem času bisfosfonate nekateri povezujejo tudi z netipičnimi zlomi stegnenice zaradi pretirane zavore kostne premene in pojavom razjed v kosteh zgornje ali spodnje čeljusti. Vendar za to, vsaj za odmerke, ki jih uporabljamo pri osteoporozi, za zdaj ni trdnih dokazov. Za zdravljenje osteoporoze trenutno uporabljamo naslednje bisfosfonate:

Alendronat v obliki enkrat tedenske tablete. Zanj je dokazano, da po letu dni približno za polovico zmanjša tveganje za nov zlom vretenca in nevretenčni zlom, vključno z zlomom kolka. Na voljo je tudi alendronat, ki v enkrat tedenski tableti vsebuje še 5600 enot holekalciferola (vitamina D3).

Risedronat ima na preprečevanje zlomov zelo podobne učinke kot alendronat, verjetno pa prične delovati nekoliko hitreje, že po šestih mesecih. Trenutno je na voljo v obliki enkrat tedenske tablete in močnejše tablete, ki jo je treba vzeti le dvakrat na mesec. Preizkusili so tudi že enkrat mesečno tableto, ki pa pri nas ni na voljo. Enkrattedenska tableta je pakirana skupaj s šestimi vrečkami, v katerih je kombinacija kalcija in vitamina D3 za preostale dneve v tednu.

Ibandronat v obliki enkrat mesečne tablete ali injekcije na vsake tri mesece za več kot polovico zmanjša tveganje za zlom vretenc. Učinek ibandronata na nevretenčne zlome so dokazali le pri bolj ogroženih bolnicah z dodatno analizo, medtem ko za preprečevanje zloma kolka nimamo zanesljivih podatkov.

Zoledronska kislina je bisfosfonat, ki smo ga za zdravljenje osteoporoze začeli uporabljati pred kratkim. Dajemo jo v obliki kratke infuzije enkrat letno. Po podatkih raziskav zmanjša tveganje za zlome vretenc, kolka in druge nevretenčne zlome. Je prvo zdravilo za zdravljenje osteoporoze, za katerega so dokazali, da pri bolnikih s hudo osteoporozo po zlomu kolka ne prepreči le novih zlomov, pač pa zmanjša tudi smrtnost.

Pamidronat uporabljamo le še redko, saj nima zanesljivih podatkov o preprečevanju zlomov. Včasih je bil edina možnost za tiste bolnike, ki niso prenašali bisfosfonatov v obliki tablet, saj ga dajemo intravensko v obliki 4-urne infuzije.

Hormonsko zdravljenje

Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) pomeni nadomeščanje ženskih spolnih hormonov (estrogenov), ko jih jajčniki v obdobju menopavze prenehajo izdelovati. Ti hormoni delujejo kot naravni zaviralci kostne razgradnje (skupina I) in so bili dolgo časa ključni za preprečevanje in zdravljenje pomenopavzne osteoporoze. Leta 2002 so zanesljivo dokazali, da HNZ zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih nevretenčnih zlomov, zmanjša pa tudi tveganje za nastanek raka debelega črevesa. Žal se je hkrati izkazalo, da ženski spolni hormoni povečajo nevarnost nastanka raka dojke, možganske kapi, koronarne srčne bolezni in venskih strdkov, kar je uporabo teh zdravil močno omejilo. Novi podatki kažejo, da je HNZ varno za mlajše ženske neposredno po menopavzi, zato ga takrat lahko predpišemo za blaženje menopavzalnih težav. Preprečilo bo vroče oblivanje, nočno znojenje, nespečnost, razdražljivost in istočasno koristilo tudi kostem. Ko takšne težave izzvenijo, je potrebno uvesti drugo zdravilo za zdravljenje osteoporoze. Za starejše ženske in dolgotrajno zdravljenje (več kot 5 let) HNZ večinoma ne pride v poštev, saj imamo na voljo dovolj varnejših zdravil, predvsem bisfosfonate in stroncijev ranelat.

Raloksifen

Raloksifen spada v skupino zdravil, za katera je značilno, da se v določenih tkivih obnašajo kot ženski spolni hormoni (estrogeni), v drugih pa ravno obratno. Zavira kostno razgradnjo (skupina I) in zmanjšuje tveganje za zlome vretenc za približno polovico. Dokazov o zmanjševanju tveganja drugih zlomov ni, zato je za starejše bolnice nad 65 let, ki so ogrožene za zlom kolka, manj primeren. Raloksifen močno zmanjša nevarnost nastanka nekaterih oblik raka dojke, medtem ko na pojav koronarne srčne bolezni in možganske kapi nima vpliva. Neželeni učinki so redki, lahko pa poslabša vroče oblivanje ali povzroči vensko trombozo. Predpisujemo ga lahko le ženskam po menopavzi. Jemati je treba po eno tableto zdravila na dan, s hrano ali brez nje.

Kalcitonin

Kalcitonin je hormon, ki ga izločajo posebne celice ščitnice in v telesu sodeluje pri uravnavanju serumskega kalcija. Ker je beljakovina, v tabletah ni učinkovit, zato ga dajemo v obliki nosnega pršila. Deluje kot zelo šibak zaviralec kostne razgradnje (skupina I) in le za tretjino zmanjša tveganje za zlome vretenc. Nima učinka na druge zlome, zato ga danes predpišemo le še izjemoma. Povzroči lahko draženje nosne sluznice z izcedkom in glavobol. Zmanjšuje tudi bolečine ob osteoporoznem zlomu.

Teriparatid

Teriparatid je sintetična oblika hormona žlez obščitnic, ki v obliki dnevnih podkožnih injekcij spodbuja tvorbo nove, kakovostne kosti (skupina II). Na ta način za dobro polovico zmanjša nevarnost vretenčnih in nevretenčnih zlomov. Zaradi visoke cene ga predpišemo le izbranim bolnikom in bolnicam, ki utrpijo nov zlom vretenca ali kolka kljub vsaj letu dni ustreznega zdravljenja z ostalimi zdravili za osteoporozo. Pred tem je potrebna natančna obravnava vsakega bolnika na konziliju Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Neželeni učinki teriparatida so precej redki, lahko pa povzroči slabost, krče v nogah, omotico in glavobol. Zdravljenje traja dve leti, nato pa nadaljujemo z enim od zdravil, ki zavirajo kostno razgradnjo ali s stroncijevim ranelatom.

Stroncijev ranelat

Stroncijev ranelat je edino zdravilo, ki hkrati spodbuja gradnjo nove kosti in zavira kostno razgradnjo (skupina III). Ne povzroča težav v zgornjih prebavilih, saj je na voljo v obliki zrnc, ki jih stresemo v kozarec vode in spijemo vsak večer pred spanjem vsaj dve uri po zadnjem obroku. Ker zmanjša tveganje za vse vrste zlomov, tudi za zlom kolka, velja po strokovni plati za zdravilo prvega izbora. Ima tudi podatke o ugodnem vplivu na kakovost življenja. Med neželenimi učinki velja omeniti predvsem drisko, slabost, glavobol ter majhno povečanje tveganja za venske strdke. Zelo redko stroncijev ranelat povzroči nevaren alergijski kožni izpuščaj, ko je treba z zdravljenjem nemudoma prenehati.

Za pregled besedila  se najlepše zahvaljujemo doc. dr. Tomaž Kocjanu, specialistu endokrinologu.